 |
Spetsnaz
Forum airsoft kluba Spetsnaz
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zajac
Pridružen/-a: 26.01. 2008, 17:55
Prispevkov: 123
Kraj: KGB Lubyanka
|
 Objavljeno: 28 Jan 2008 18:58 Naslov sporočila: Orientacija |
 |
|
Kazalo:
UVOD:
1. KAJ POMENI BESEDA ORIENTACIJA?
2. ORIENTACIJA SKOZI ČAS
2.1. Orientacija nekdaj
2.2. Orientacija danes
3. O KOMPASU
4. MAGNETNA IGLA
4.1. Kaj je magnetna igla?
4.2. Zakaj magnetna igla kaže proti severu?
5. NAČINI ORIENTIRANJA...
5.1. ...s kompasom:
5.2. ...brez kompasa:
Orientiranje po Soncu
Orientiranje po Soncu
Orientiranje po Soncu s pomočjo ure
Orientiranje po senci predmetov
Orientiranje po zvezdah
Orientiranje po vetru
Orientiranje po vetru
Orientiranje po naravnih znamenjih
Orientiranje po znamenjih urbanizacije
6. KAJ JE AZIMUT
7. KAKO SI NAREDIMO KOMPAS?
8. VIRI IN LITERATURE..
Uvod:
Že prvobitni človek se je moral znati v naravi orientirati, da se je lahko selil iz kraja v kraj, ali odšel kam dlje na lov in se spet varno vrnil. Spretnost orientiranja je bila njihova življenjska potreba in eno od znanj za preživetje. Seveda prvobitni človek za orientiranje ni uporabljal posebnih naprav, ampak se je orientiral po različnih naravnih znamenjih, najbrž pa je imel tudi veliko bolj razvit čut za orientiranje.
Dejavnost, ki je bila nekoč življenjska potreba, nujna za preživetje, pa je sčasoma postala tudi vabljiva športna zvrst.Osnovno znanje s področja orientiranja v naravi danes štejemo za del splošne izobrazbe, zato se mi je tudi zdelo zanimivo, da bi predstavil seminarsko nalogo o orientaciji. Ker sem tabornik, se mi je to zdela čudovita priložnost, da seznanim tudi druge o načinih orientacije.
1. Kaj pomeni beseda orientacija?
Beseda orientacija izhaja iz latinske besede orient, ki pomeni vzhod. Dobesedno pa orientacija pomeni določanje nebesne smeri po vzhajajočem Soncu, torej vzhodne strani.
Poznamo štiri glavne smeri neba, ki jih po mednarodnem dogovoru označujemo s črkami: N north – sever, S south – jug, E east – vzhod, W west – zahod. Zraven teh glavnih strani neba, pa poznamo še več pomožnih. Če poznamo eno od nebesnih smeri, lahko hitro in preprosto določimo še vse ostale. Tako pomeni orientacija določanje vsaj ene nebesne smeri, s čimer se nato znajdemo na zemljišču ali v prostoru. Najbolj splošno pa je orientacija določitev našega mesta opazovališča (lege) glede na določene točke, objekte in znamenja.
2. Orientacija skozi čas
2.1. Orientacija nekdaj
Pred davnimi tisočletji, ko se je človek še preživljal z lovom, je imel prirojen čut za orientacijo, tako kot ga ima večina živali še danes. S spreminjanjem načina življenja in preživljanja in s tem prilagajanja novim razmeram pa je pri ljudeh čut za orientacijo polagoma zamrl. Zaradi iskanja novih pokrajin, trgovanja in vojn so ljudje vedno več potovali.
Pri orientiranju so si pomagali z opazovanjem narave in vesoljskih teles. Ugotovili so določene zakonitosti, ki so jih pri orientiranju v naravi koristno uporabljali. Orientiranje s pomočjo znamenj v naravi pa je le zasilno, približno in zato nezanesljivo. Pa vendar je včasih to edina rešitev.
2.2. Orientacija danes
V današnjem času se najlažje orientiramo s pomočjo kompasa – busole. Legenda govori, da je kompas iznašel kitajski cesar Kwang Ti leta 2634 pr.n.št.. Kitajci mu pravijo »ting nan čing«, kar bi naj pomenilo voz, ki kaže na jug. Od Kitajcev so kompas prevzeli Arabci, ki so mu dali ime busola, nato pa so ga v Evropo prinesli Italijani v 13. stoletju. Kompas je tako postal najbolj razširjen pripomoček za orientiranje.
V zadnjem času pa je ministrstvo za obrambo ZDA razvilo GPS – The Global Positioning System. Sistem je izredno zanesljiv navigacijski pripomoček. V principu gre za elektronsko napravico, ki 24 ur na dan lahko sprejema elektronske signale štiriindvajsetih satelitov. Napravica ima celo vrsto programov, ki nam kažejo, kje smo, kod smo hodili in v katero smer moramo obrniti korak, kako daleč smo od izhodiščne točke... Vendar pa ima tudi GPS slabe strani, saj se lahko pokvari, še pogosteje pa mu odpovedo baterije ali akumulator in v primerjavi s kompasom je dosti dražji
3. O kompasu
Kompas ali busola je naprava, ki nam natančno pokaže, kje je sever. Ko vemo, kje je sever, so nam znane vse druge strani neba. Poznamo več modelov kompasov, ki se med sabo razlikujejo po obliki, materialu, konstrukciji, temeljnih oznakah in po ceni. Dobiti je mogoče precej modelov, odvisno od tega, za kaj ga potrebujemo. Tako poznamo preprost kompas, kompas F-73, kompas Šport-4, japonsko busolo, najbolj razširjen in najbolj uporaben pa je model M-53.
Kompas je potrebno hraniti čimdlje od električnih žic in aparatov, okoli katerih se ustvarja elektromagnetno polje, enako bo magnetni igli škodoval še kakšen drug magnet ali kos železa v bližini. Tudi vročina ji ne de dobro, zato jo pred vsem tem dobro zavarujemo kolikor je le mogoče
Busola M-53: Busola M-53 je najpogostejša busola, saj je delo z njo enostavno. Zgleda kot škatlica, sestavljena iz nemagnenih (neželeznih) materialov. Pokrov se ji odpre kot skrinjici za 90°. Spodnji del je sestavljen iz pravokotnega podstavka, v katerem se mehanično suče okrogli del z vetrovnico. Na obodu osnovne ploskve škatlice so označene strani neba (N,S,E,W).V sredi vetronice se na posebnem podstavku suče magnetna igla, ki je ponavadi obarvana. Na
spodnjem delu busole je izdelan poseben nastavek, ki nam pomaga pri viziranju – opazovanju. Pokrovček kompasa, na katerem sta ponavadi še dve zarezi, nam služi za zaščito. Notranji del pokrovčka je narejen iz stekla podobni snovi, ki nam pomaga pri delu z viziranjem.
4. Magnetna igla
4.1. Kaj je magnetna igla?
Magnetna igla je glavni del kompasa. Preden pa hočemo spoznati lastnosti magnetne igle ni slabo, če vemo, da sever ni en sam, temveč je v tej besedi neka trojnost. Tako ločimo:
- magnetni sever – sever, ki ga določa igla kompasa
- geografski sever – naj bi predstavljal namišljeno točko, v katero je vpeta Zemljina os (geografski severni tečaj)
- projekcijski sever – nakazujejo ga navpične linije pravokotne geografske mreže na topografski karti
Magnetna igla se postavi vzporedno s silnicami zemljinega magnetnega polja, to je v smeri proti magnetnemu tečaju. Pri naši natančnosti lahko razliko med magnetnim in geografskim severom zanemarimo in rečemo, da kaže magnetna igla v smeri sever – jug. Pri večji natančnosti pa upoštevamo magnetno deklinacijo.
Magnetna deklinacija je kot med geografskim in magnetnim severom. Zaradi potovanja magnetnih polov se spreminja s časom, odvisna pa je tudi od kraja opazovanja. (V Ljubljani je njena velikost blizu ene kotne stopinje, z letno spremembo nekaj minut).
Slika 6: Magnetna deklinacija (d) je kot med magnetnim (Sm) in geografskim sevrom (S)
4.2. Zakaj magnetna igla kaže proti severu?
Zemlja je kakor velikanski magnet z magnetnima tečajema nedaleč od severnega in južnega zemljepisnega tečaja. Kompasova igla je namagnetena, zato se suče, dokler en njen konec ne kaže proti severu, drugi pa proti jugu. Zemljina notranjost je kakor velikanski stroj, ki proizvaja svoje magnetno polje. To magnetno polje je najmočnejše blizu tečajev. Vendar pa magnetna tečaja nista povsem na istih mestih kakor zemljepisna tečaja, pa tudi nista povsem natančno drug proti drugemu.
Včasih magnetna igla ne kaže proti magnetnemu severu. Navadno je vzrok v neposredni okolici. Odklon lahko povzročijo železni predmeti v bližini (npr. merjenje na vlaku, avtobusu, ročna ura pod osjo igle...) ali električni vodi.
Orientiranje po senci predmetov
Način orientiranja s pomočjo sence palice je zamuden in pride le v poštev, če nimamo zraven ure na kazalce. Palico ali količek zapičimo v vodoravna tla. Dopoldne, ko je Sonce že precej visoko, začrtamo krog na tleh s središčem v točki D, kamor je zapičena palica ali količek. Polmer kroga mora biti malo manjši od trenutne dolžine sence palice. Senca se kaže proti severu. proti poldnevu vedno bolj krajša. Ko se dotakne zarisanega kroga, to točko označimo z A. Nato se senca še bolj krajša. Ko doseže svojo najmanjšo dolžino, je poldan. Po tem se začne daljšati in ko se ponovno dotakne kroga, tokrat popoldne, označimo to dotikališče s točko B. Nato moramo razdaljo med A in B razpoloviti. Poltrak D in razpolovišče R
Orientiranje po zvezdah
Orientacija po zvezdah je zelo natančna. Najlažje se orientiramo po zvezdi Severnici, ki jo najdemo v ozvezdju Malega voza. Določimo jo lahko na več načinov:
Sever lahko določimo s pomočjo znane skupine zvezd, ki ji pravimo Veliki voz. Sestavlja ga sedem skoraj enako svetlih zvezd, tri so v ojesu, ostale štiri pa predstavljajo voz. Veliki voz v naših krajih nikoli ne zaide in ga z lahkoto najdemo na nebu. Za sever sta pomembni le zvezdi, ki označujeta zadnjo os Velikega voza. Če njuno medsebojno razdaljo približno petkrat podaljšamo ali prenesemo po zvezdnem nebu, se nam pokaže zelo svetla zvezda – Severnica.
Pri delno jasnem nebu se nam lahko zgodi, da zadnjih dveh zvezd pri Velikem vozu ne vidimo. Takrat si pomagamo z drugim ozvezdjem, ki je vedno na obzorju in ga prav tako lahko z lahkoto najdeš in po njem izslediš zvezdo Severnico. To je ozvezdje Kasiopeje, ki ima obliko črke W. Pet njenih svetlejših zvezd leži nasproti Velikega voza. Potegniti moramo namišljeno črto od zadnje zvezde Velikega voza do prve zvezde v Kasiopeji. Točno nad razpoloviščem te črte leži zvezda Severnica.
Orientiranje po vetru 1
Orientacija po vetru je zelo nezanesljiva. Na svetu je namreč zelo malo področij, kjer je veter stalen, da bi se lahko orientirali po smeri vetra. Kljub temu pa se lahko orientiramo po nekaterih značilnih vetrovih:
o Predfrontalni jugozahodnik: Že ime nam pove iz katere smeri piha. To je vlažen, običajno tudi topel veter razmeroma stalne hitrosti in smeri. Povsod v Sloveniji ima enako smer, razen na dnu dolin, kjer običajno vsak veter piha po osi doline. To je značilen veter pred poslabšanjem vremena.
o Burja: Burja je veter, ki piha na Primorskem. Običajno piha iz severovzhodne ali vzhodne smeri, s celine porti morju.
Orientiranje po vetru 2
Veter lahko vpliva tudi na druge pojave, po katerih se da orientirati:
o Obloge: Veter lahko v megli povzroči ivje, po katerem se lahko orientiramo. Take obloge se pojavljajo na privetrni strani. Največkrat se v hribih pojavijo ob jugozahodniku ali severozahodniku, na Primorskem pa tudi ob burji.
o Zameti in opasti: Zameti in opasti nastanjeo v zavetrju. Tako zavetrje je lahko posledica vetrja za grebenom. Nastajajo v enakih vremenskih razmerah kot obloge - ob jugozahodniku ali severozahodniku, na Primorskem ob burji.
o Deformirana drevesa: Burja na Primorskem, predvsem pa v Vipavski dolini vpliva na rast dreves. Ponavadi je v smeri proti morju – severovzhodna smer ali vzhodna.
Orientiranje po naravnih znamenjih
Orientiranje po naravnih znamnjih je najmanj zanesljivo. Kadar si pomagamo s temi znamenji, moramo podobno kot pri orientaciji po vetru upoštevati njihovo nezanesljivost, najti čimveč znamenj in upoštevati le tista, ki se med seboj najbloj ujemajo. Nekaj primerov, kako lahko še ugotovimo strani neba:
o mah na seveni strani dreves, skal, ruševin...
o severne stene poslopij so včasih vlažne
o nekatere cvetice so obrnjene proti soncu (sončnica...)
o drevesa imajo običajno redkejše letnice na južni strani
o na severnem pobočju obleži sneg precej dlje, kot na južnem pobočju...
o severna pobočja so večkrat bolj strma in manj porasla
o planinski senožeti so ponavadi na južnih pobočjih
o drevesa rastejo počasneje na severnih pobočjih kot na južnih...
Orientiranje po znamenjih urbanizacije
Nekateri objekti imajo v prostoru posebno lego zaradi tradicije ali religije:
o oltarji katoliških cerkev so obrnjeni proti zahodu, pravaslavni pa proti vzhodu
o pri džamijah je minaret na jugu, vhod pa na severu
o starejši krščanski grobovi so obrnjeni v smeri vzhod – zahod
o spomenik muslimanskega groba je po tradiciji obrnjen na jug
6. Kaj je azimut?
Slovensko ime za azimut je smerni kot. To je kot, ki nam pri orientiranju v naravi pokaže smer gibanja oz. smer objekta ali točke na terenu, kamor moramo priti. Azimut je torej kot med severom in izbrano smerjo, ki ga merimo od severa v smeri urnega kazalca. Največkrat ga merimo v stopinjah in tisočinkah.
Recimo, da smo na neki vzpetini in se želimo podati proti neki točki, ki se trenutno dobro vidi, a je, ko se bomo spustili v dolino, ne bomo več videli, ali pa jo lahko zakrije megla. Vzeli bomo, v tem primeru, busolo M-53, jo dvignili do oči in vizirali cilj. Obračali bomo vrtljivo vetrovnico tako, da se bo severni pol magnetne igle poravnal z oznako sevra na vetrovnici. Ko smo prepričani, da je meritev natančna, ob črni črtici na podstavku kompasa preberemo z vetrovnice velikost azimuta.
7. Kako si naredimo kompas?
Šivanko, ki smo jo namagnetili (če nimamo magneta, jo lahko podrgenemo s svileno ali volneno tkanino), damo na papirček, drobno leseno trsko ali pluto. Drgniti moramo vedno v isti smeri! Vse skupaj damo na gladino vode tako, da bo plavalo. Šivanka bo nekajkrat zanihala, mogoče tudi zaokrožila, nato pa se bo postavila v smeri sever – jug. Kje je sever in kje jug, moramo določiti z drugimi znamenji.
Podobno si lahko pomagamo tudi z britvico, vendar moramo paziti, da se ne porežemo. Namagnetimo jo enako kot šivanko. Tako namagneteno obesimo na konec sukanca, in ko se bo umirila, bo kazal v smeri sever – jug.
8. Viri in literatura
- Več avtorjev: Življenje v naravi, Založba Jaroslav Skrušny, Ljubljana, 1981
- Marjan Prosen: Orientacija, MATH d.o.o., Ljubljana, 1991
- Več avtorjev: Orijentacija, Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana 1990
- Andrej Dvoršak: Preživetje v naravi, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1995
- Silvo Kristan: Osnove orientiranja v naravi, Didakta, Radovljica, 1994
- Romano Anfosso: Počitniški priročnik, MK, Ljubljana, 1982
- Več avtorjev:Enciklopedija vprašanj in odgovorov Zakaj?, MK, Ljubljana, 1989
- Fernand Lot: Povej kako deluje…, ČGP Delo. Ljubljana 1986
- revija Telemonitor, Infomediji, marec / april 1999
_________________
Dulce et decorum est pro patria mori! |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
orlow
Pridružen/-a: 25.01. 2008, 10:19
Prispevkov: 34
Kraj: vir
|
| Objavljeno: 28 Jan 2008 20:48 Naslov sporočila: |
|
|
Zajac tole je pa poučno, predlagam da narediš malo širše predavanje na to temo. 
_________________
Vojska specialnaja naznačenija - Войска специального назначения |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zajac
Pridružen/-a: 26.01. 2008, 17:55
Prispevkov: 123
Kraj: KGB Lubyanka
|
| Objavljeno: 13 Feb 2008 10:38 Naslov sporočila: |
|
|
KARTE-ZEMLJEVIDI
PREGLEDNE KARTE: to so zemljevidi celih območij ali pokrajin. Običajno so v razmerjih 1:500 000 do 1:100 000. Pregledne karte nam ne omogočajo natančnejšega orientiranja.
AVTOMOBILSKE IN TURISTIČNE KARTE: rabijo jih predvsem motorizirani turisti. Prikazujejo predvsem cestno mrežo in niso uporabne za pravo orientacijo
TOPOGRAFSKE KARTE: izdelane so v merilih 1:25 000, 1:50 000 ter včasih v manjših merilih do 1:100 000 oz. 1:200 000. Topografske karte so za vojaško uporabo in so najbolj primerne za gibanje in orientiranje v naravi.
VIR:Steg Celje 2007
Orientacija se prične tam, kjer se nehajo cestne table, razna navodila in prepovedi.
ZNAKI PO KATERIH SE LAHKO ORIENTIRAMO
SONCE: orientiranje z uro. Uro v vodoravni legi toliko časa vrtimo, da nam mali urni kazalec kaže točno smer proti soncu. Kot med smerjo proti soncu in smerjo, ki poteka prek označbe za 12.uro, razpolovimo, tako dobljena smer nam že določa smer proti jugu in severu, ki je v tem primeru za našim hrbtom. Zahod in vzhod sta desno in levo, pravokotno na smer jug-sever.
MESEC-LUNA: luna je Zemljin satelit, ki vsak dan vzide na vzhodu in zaide na zahodu. Ker je njen tir nekoliko sploščena elipsa, vidimo luno v različnih časih različno. Te oblike imenujemo lunine mene ali faze-prvi krajec, polna luna(ščip), zadnji krajec, mlaj. Luno lahko uporabimo za orientacijo, saj je polna luna ob 18.uri približno na V, ob 24.uri na J in ob 6.uri na Z. Prvi krajec je opoldne na V, ob 18.uri na J in ob 24.uri na Z. Zadnji krajec pa je opolnoči na V, ob 6.uri na J in opoldne na V. Vendar se je ponoči veliko boljše orientirati po zvezdah.
ZVEZDE: v jasnih nočeh se najbolj orientiramo po zvezdi severnici. Poiščemo najprej Veliki voz. To ozvezdje stalno kroži okrog nebesnega polja in v naših krajih nikoli ne zaide. Isto velja za severnico. Kot kaže slika, razdaljo med zvezdama zadnje osi Velikega voza petkrat podaljšamo in najdemo močno zvezdo severnico, ki nam določa točno smer proti severu.
ORIENTACIJA KARTE S TEHNIČNIMI PRIPOMOČKI
Karta je na terenu orientirana takrat, ko smo jo položeno vodoravno s sukanjem spravili v tako lego, da se geografski sever na karti (meridian) pokriva s smerjo proti dejanskemu severu na terenu. Tako stanje na karti lahko vzpostavimo na sledeče načine:
-z usmeritvijo karte proti severu s pomočjo kompasa
-z uskladitvijo linij na karti z linijami na terenu
-po smereh proti objektom na karti, ki jih uskladimo s smermi proti istim objektom na terenu
ORIENTIRANJE KARTE S POMOČJO KOMPASA:
Busolo oz. kompas postavimo na rob karte . Ta rob je hkrati tudi poldnevnik oz. meridian, ki je na karti usmerjen točno na geografski sever. Skupaj vrtimo karto in nanjo položeni kompas toliko časa, da sta črta, ki predstavlja poldnevnik in navidezna črta, ki jo določa magnetna igla na kompasu vzporedni.
ORIENTACIJA KARTE PO ČRTAH:
V takem primeru običajno nimamo na voljo kompasa ali busole, poleg tega pa mora biti teren v tem primeru pregleden in dovolj naseljen ( ceste, poti…).
ORIENTACIJA KARTE PO SMEREH PROTI OBJEKTOM:
Ta način orientacije je najtočnejši. V tem primeru moramo imeti na karti točno določeno stojišče, na katerem bomo tudi na terenu orientirali karto.
BUSOLA
To je priprava, ki združuje vse dobre lastnosti kompasov in je prirejena še za nekatere posebne operacije na terenu
Ločimo več vrst busol: -glede na proizvajalca (švicarske RECTA, jugoslovanske M53)
- glede na konstrukcijo limba ( navadna in japonska)
Pri japonski busoli nam ni treba obračati limba, ker le ta plava v tekočini in se obrača skupj z iglo, pri navadni busoli pa moramo limb obračati, tukaj ni v prednosti noben način, gre le za stvar okusa.
RAZDELITVE NA BUSOLI:
V praksi uporabljamo več različnih razdelitev, s katerimi razdelimo ves krog (polni kot). Največ se uporabljajo naslednje razdelitve:
A) Navadna razdelitev - nam razdeli krog na 360°, vsako stopinjo na 60 minut in vsako minuto na 60 sekund.
B) Razdelitev na tisoče %o - ta razdelitev je nastala predvsem zaradi vojaških potreb. Predstavljajmo si krog s premerom 1km. Obseg takega kroga lahko preprosto izračunamo in je 6238m. Zaradi enostavnosti lahko ta obseg zaokrožimo in je tako 6400m. Praktično lahko trdimo, da gre za krog s polmerom 1000m, kjer vsaki enoti ( tisoči ) ustreza lok dolžine 1m na obsegu.
enote kompasa - najpogosteje se uporabljajo kotne stopinje (obseg kroga je 360o) ali podrobnejše tisočine (1 tisočina je kot, pod katerim vidimo 1 m visoko palico na oddaljenosti 1 km; obseg kroga s polmerom 1 km pa je 6283 m; to število so zaokrožili na 6400 - torej 360o ustreza 6400 tisočin)
C) Druge razdelitve - nemške dežele namesto navadne 360° razdelitve delijo krog na 400°
AZIMUT
Azimut je kot, ki ga določata smer proti geografskem severu in smer proti izbranemu objektu. Ta kot merimo vedno tako, da začnemo z ničlo pri smeri proti severu in gremo v smeri urnega kazalca do smeri za katero določamo azimut.
ŠTIRI OSNOVNE NALOGE Z BUSOLO
--------------------------------------------------------------------------------
1.NALOGA: na karti moramo določiti azimut dane točke A na dano točko B
- orientiramo karto
ko smo karto orientirali poiščemo naši točki A in B. Nato položimo levi ali desni rob busole k daljici, ki povezuje točki A in B. Če je rob busole prekratek si pomagamo z ravnilom in svinčnikom. Ko smo to storili, moramo paziti, da busole ne premikamo. Z eno roko držimo busolo, z drugo pa vrtimo limb toliko časa dokler nam severni konec magnetne igle ne pokriva z označbo severa na limbu.
--------------------------------------------------------------------------------
2.NALOGA: z znane točke A je treba določiti ( narisati ) azimut na še neznano točko B, azimut nam je pri tem znan
- orientiramo karto
- potem nastavimo na indeks vrednost azimuta, ki ga moramo določiti s točke A, tako naravnanega limba ne smemo več sukati. Busolo položimo k točki A in jo sučemo okoli točke toliko časa dokler nam magnetna igla ne pokrije označbe za sever na limbu. Ko imamo to, samo še potegnemo premico, ki vodi točno do točke B.
--------------------------------------------------------------------------------
3.NALOGA: na terenu moramo izmeriti azimut med točkama A in B. Točka A je v tem primeru naše stojišče, s katerega merimo smerni kot ( azimut ) na točko B.
- busolo držimo vodoravno pred seboj in poskušamo skozi vizir in mušico nameriti na točko B. Nato obračamo limb toliko časa, da se nem severni del magnetne igle pokriva z označbo severa na limbu. Potem samo še odčitamo vrednost azimuta in naloga je opravljena.
- VRTIMO SAMO LIMB, BUSOLA JE STALNO USMERJENA NA OBJEKT
--------------------------------------------------------------------------------
4.NALOGA: znani azimut je treba prenesti z znane točke A na teren
- na busoli nastavimo že znani azimut z vrtenjem limba
- nato se skupaj z busolo sučemo toliko časa, dokler se nam severni konec magnetne igle in severna oznaka na limbu ne pokrivata.
- LIMBA NE PREMIKAMO - VRTIMO CELO BUSOLO
--------------------------------------------------------------------------------
VSE ŠTIRI NALOGE IMAJO NEKAJ SKUPNEGA:
Vedno moramo paziti na to, da se v času merjenja ali določanja azimuta pokrivata ( koincidirata ) severni del magnetne igle in severna oznaka na limbu.
To pokrivanje nadzorujemo direktno ali pa preko ogledala.
Pri prvih dveh nalogah moramo paziti na to, da je karta vedno orientirana. Pogosto se nam zgodi, da se nam med delom nekoliko premakne.
Kombinacije vseh štirih nalog ter njihovo reševanje nam omogočijo reševanje večine primerov iz orientacije.
NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI ORIENTIRANJU:
karte nisi natančno orientiral
pri delu si jo premaknil iz prvotne smeri
nisi pozoren na pravilno poravnavo severnega pola magnetne igle z ustrezno označbo severa na vetrovnici
nisi pregledal označb strani neba na vetrovnici (slovenski ali angleški jezik, označba severa...)
kompasa nisi usmeril v pravilni smeri(npr. od točke A proti B - pri čemer je A na spodnji strani kompasa, točka B pa bliže pokrovu - in ne obratno, od točke B proti A, saj si dobil v tem primeru obratni azimut)
pri preračunavanju razdalj nisi pozoren na merilo karte
pri delu nisi dovolj natančen
ne uporabljaš kompasa in karte, zanašaš se na občutek
ne upoštevaš mnenja kolega, več glav pa ponavadi več ve
_________________
Dulce et decorum est pro patria mori! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
smartDark Style by Smartor
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group
|
