zajac
Pridružen/-a: 26.01. 2008, 17:55
Prispevkov: 123
Kraj: KGB Lubyanka
|
 Objavljeno: 13 Jan 2009 14:40 Naslov sporočila: BOJNO DELOVANJE NA URBANIH OBMOČJIH |
 |
|
BOJNO DELOVANJE NA NASELJENIH OZIROMA URBANIH
OBMOČJIH
Namen tega poglavja je predstaviti vpliv naseljenih območij na vodenje taktičnih postopkov.
Naseljena območja so lahko mesta, vasi ali skupine industrijskih objektov. Število in obseg teh
območij v svetu, zlasti v zahodni Evropi, nenehno narašča.Zaradi tega dejavnika postajajo
taktični postopki in tehnike na naseljenih območjih vse bolj pomembni. Pri načrtovanju in
vodenju bojevanja na naseljenih območjih je treba upoštevati učinek vsakršnega delovanja na
civilno prebivalstvo, določila Ženevskih konvencij, zlasti dele, ki se nanašajo na civilno
prebivalstvo in odgovornost za varovanje nacionalne kulturne dediščine.
Naseljena območja so navadno stičišča cestne mreže. Čeprav se pehotne enote lahko premikajo
po brezpotjih, je nadzor cest kot smeri gibanja kolesnih vozil in prevoza posebne opreme celo
še bolj nujen kot komunikacijske povezave. Zato je ohranitev nadzora nad naseljenimi območji
zelo pomembna. Poleg tega so na teh območjih pogosto pomembna gospodarska ali politična
središča in večje število ljudi, zato lahko hitro postanejo območja bojevanja.
Zaradi uničujočega učinka ognja lahko postanejo ceste in ulice povsem neprehodne. Močneje
poškodovana naseljena območja lahko postanejo velika ovira.
Ne glede na to, ali so delovanja napadna ali obrambna, je potrebno večje število pehotnih enot.
Če je naseljeno območje branjeno, je za napadalca pogosto boljše, da ga obide ali ga obkoli, kot
da bi ostal priklenjen nanj z nalogo, da ga mora zavzeti, saj lahko takšna naloga zahteva veliko
Časa in izgub.
Naseljeno območje, ki ga je lahko zaobiti, ima majhno obrambno vrednost, vendar pa lahko
povzroča kanaliziranje sil in prevoza. Zato je naseljeno območje vredno braniti le, če je na
takšnem kraju, da prisili sovražnika v neposreden napad ali zamuden manever, s katerim mora
takšno območje obiti.
Medtem ko branilec poskuša pritegniti napadalca na branjeno območje, se mora napadalec
odločiti, kako ravnati.
Na voljo ima tri možnosti, in sicer lahko;
– napade branjeno naseljeno območje,
– nevtralizira branilca na naseljenem območju,
– območje blokira, ga obide in uporabi sile iz zaledja za zajetje ter Čiščenje.
Značilnosti delovanja na naseljenih območjih so:
– omejeno polje ognjenega delovanja in opazovanja;
– odlična zaščita, zaklon in maskirni elementi za vojaštvo in opremo, kar povečuje težave pri
določanju moči enote;
– manjše možnosti manevra, zlasti za mehanizirane enote, ter povečane možnosti za
infiltriranje in obhod. Lahko pride do potrebe po decentraliziranem nadzoru nad oklepnimi
silami;
– bližinski boj, kar pomeni večjo ranljivost vozil za napade iz bližine;
– prisotnost civilnega prebivalstva, kar lahko resno omeji bojno delovanje;
– težave pri sistemu zvez ter sistemu vodenja in poveljevanja;
– velika poraba streliva in bojnega materiala;
– spopadi, ki lahko potekajo na treh ravneh, in sicer na površini na ulicah, nad zemljo, na
primer na strehah stavb ali v zgradbah, ter pod zemljo, denimo v kanalizacijah ali sistemih
podzemne železnice.
– manjše možnosti manevra, zlasti za mehanizirane enote, ter povečane možnosti za
infiltriranje in obhod. Lahko pride do potrebe po decentraliziranem nadzoru nad oklepnimi
silami;
– bližinski boj, kar pomeni večjo ranljivost vozil za napade iz bližine;
– prisotnost civilnega prebivalstva, kar lahko resno omeji bojno delovanje;
– težave pri sistemu zvez ter sistemu vodenja in poveljevanja;
– velika poraba streliva in bojnega materiala;
– spopadi, ki lahko potekajo na treh ravneh, in sicer na površini na ulicah, nad zemljo, na
primer na strehah stavb ali v zgradbah, ter pod zemljo, denimo v kanalizacijah ali sistemih
podzemne železnice.
Pogoji, ki so značilni za bojevanje na naseljenih območjih, povzročajo naslednje omejitve:
– polje ognjenega delovanja in opazovanja: ognjeni položaji na območjih obrambe morajo
biti pozorno izbrani, da bi se izkoristila prednost omejenih možnosti opazovanja in
ognjenega delovanja, ki so na voljo;
– obveščenost: dobro je, da branilec natančno pozna območje. Napadalec se bo trudil
pridobiti tovrstne podatke;
– maskirni elementi: težko je odkriti položaje, določiti sovražnikovo moč in predvideti
njegove namere. Zelo pomembno je neprekinjeno opazovanje in zbiranje podatkov;
– gibanje: možnosti za premikanje so na splošno zelo omejene. Bolj kot so stavbe
poškodovane, več je kritja za branilca in teže je napadalcu napredovati. Napredovanje bo
zato počasno;
– možnosti uporabe orožja: obsežna je uporaba orožij kratkega dosega in ročnih bomb,
pogosto pa prihaja do težav pri uporabi netrzajnih orožij s povratnim učinkom plinov.
Vzajemni podporni ogenj je težko izvedljiv. Uporabnost tankov in orožij za posredno
obstreljevanje je v bližinskem boju omejena, kar pa ne velja za odprte in pregledne rajone;
– ogenj: uporaba ognja v zgradbah je odvisna od zgradbe in konstrukcije ter zahteva temeljit
premislek. Branilca lahko z ognjem preženemo iz zgradbe, vendar pa postanejo tudi
zgradbe, ki jih uporablja napadalec, predmet tovrstnega napada. Ogenj je v pogojih
bojevanja težko omejiti in se lahko hitro in močno razširi;
– stres: ulično bojevanje je fizično in psihično izčrpavajoče, saj je uspeh v boju pogosto
merljiv v metrih, spopadi pa potekajo iz stavbe v stavbo. V teh pogojih je marsikaj odvisno
od pobude in kakovosti vodenja na nižjih ravneh poveljevanja. Ohranjanje bojne
učinkovitosti zahteva pogosto menjavanje enot, ki so v stiku s sovražnikom.
_________________
Dulce et decorum est pro patria mori! |
|
