 |
Spetsnaz
Forum airsoft kluba Spetsnaz
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zajac
Pridružen/-a: 26.01. 2008, 17:55
Prispevkov: 123
Kraj: KGB Lubyanka
|
 Objavljeno: 06 Apr 2009 15:19 Naslov sporočila: ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA BOJEVANJE |
 |
|
ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA BOJEVANJE
Zagotavljanje pogojev za bojevanje obsega:
- psihološko pripravo za bojevanja
- obveščevalno oskrbljenost
- protiobveščevalno zaščito
- inženirsko oskrbljenost
- maskiranje
- protijedrsko-kemično-biološko oskrbljenost
- logistično oskrbljenost
- zavarovanje.
Pogoje za bojevanje, ki so v odgovornosti čete-voda, izvaja četa-vod sama, pogoje za bojevanje, ki so izven odgovornosti čete-voda pa višja enota.
Ukrepi, s katerimi so zagotovljeni pogoji za bojevanje čete-voda, jih četa-vod izvaja vedno, ne da bi čakala na opozarjanje nadrejenega poveljnika.
Psihološka priprava za bojevanje
Psihološka priprava vsebuje ukrepe in aktivnosti, ki se izvajajo za krepitev psihološke stabilnosti, bojnega duha, domovinske zavesti, moralne enotnosti in informiranja ter odpornosti pred nasportnikovimi psihološkopropagandnimi aktivnostmi. Psihološka priprava se organizira in izvaja v vseh razmerah, posebna pozornost pa se ji posveča v najtežjih situacijah. Psihološka priprava bojevanja vsebuje:
- spremljanje in krepitev psihološko-moralnega stanja v enoti
- oceno psihološko-moralne pripravljenosti (pri sprejemu odločitve)
- neposredne psihološko-moralne priprave za izvedbo konkretne naloge
- zaščito pred psihološkopropagandno aktivnostjo nasprotnika
- pravočasno in zadostno informiranje
- organizacijo kulturnih aktivnosti
- skrb za ljudi in njihovo počutje (hrano, počitek).
Psihološka priprava se izvaja na neprisiljen način na sestankih, usposabljanju, svečanih pregledih, ob kulturnih dogodkih (ob tabornem ognju, s petjem, šaljivimi igricami), s športnimi aktivnostimi in z ustreznimi pogovori.
Pri oceni psihološko-moralne pripravljenosti pri sprejemu odločitve upoštevamo:
- moralno pripravljenost in bojno moralo nasprotnika
- moralno pripravljenost in bojno moralo naše enote
- moralno pripravljenost na prostoru bojevanja
- čas, ki nam je na razpolago, in psihološko-moralne aktivnosti.
Na podlagi ocene psihološko-moralne pripravljenosti poveljnik čete v svojem povelju izda nalogo za psihološko pripravo bojevanja.
Obveščevalna oskrbljenost bojevanja
Da nas nasprotnik ne bi presenetil in da bi lahko izdelali odločitev in bojno načrtovanje, potrebujemo obveščevalno oskrbljenost. Njene naloge so pridobivanje informacij o:
- nasprotniku
- prostoru
- vremenu.
Obveščevalna oskrbljenost se izvaja s:
- tehničnimi aktivnostmi
- izvidovanjem
- operativno obveščevalno dejavnostjo (aktivnostmi)
- analizami.
Podatke o nasprotniku in zemljišču (obveščevalne podatke) dobi poveljnik čete-voda od nadrejenega. Dopolni jih z izvidovanjem in izmenjavo podatkov, s sosedi, civilno obrambo in prebivalstvom.
Izvidovanje v četi-vodu
Poveljnik čete-voda organizira izvidovanje samoiniciativno in neprekinjeno v vseh bojnih razmerah. Izvidovanje se izvaja z opazovanjem in prisluškovanjem, delovanjem izvidniških organov (izvidniške patrulje, izvidniške skupine in izvidniškega odreda) ter z bojem enot (bojno razporeditvijo).
V četi se izvidovanje izvaja z:
- opazovanjem in prisluškovanjem
- izvidniškimi patruljami
- bojno razporeditvijo;
v vodu pa z:
- opazovanjem in prisluškovanjem
- bojno razporeditvijo.
Dobro izurjena četa se izjemoma lahko uporabi tudi za formiranje izvidniškega odreda, vendar se takrat:
- okrepi z izvidniškimi (pehotnimi, RKBO, inženirskimi in artilerijskimi) in
pionirskimi enotami ter enotami za podporo
- dodatno usposobi za izvidovanje
- popolni s potrebnim orožjem in opremo
- izvede selekcijo ljudi, ki so sposobni za izvedbo izvidovanja.
Za izvajanje opazovanja in prisluškovanja so določeni:
- opazovalci v vsakem oddelku
- opazovalec pri poveljniku voda (opazovalnica poveljnika voda)
- opazovalec zračnega prostora v vodu
- opazovalnica poveljnika čete
- splošne opazovalnice (kot izvidniški organ).
Za opazovalce v vodu se določijo in izurijo vojaki na podlagi bojnega preštevanja. Praviloma se kombinirajo z neposrednim zavarovanjem. Opazovalnico poveljnika čete organizira poveljniški oddelek s pomočjo kurirjev.
Za izvidniško patruljiranje je v vsaki četi določen posebej izurjen pehotni oddelek.
Četa-vod izviduje z bojno razporeditvijo, kadarkoli je mogoče. To izvidovanje pa izhaja iz osnovnih nalog vsakega vojaka, te pa so:
- bojno delovanje (streljanje in premikanje)
- zaščita (utrjevanje, maskiranje in izvajanje zaščitnih ukrepov)
- opazovanje
- podpora sosedu
- spremljanje-opazovanje poveljnika (vodje skupine).
Pri oceni situacije se obveščevalna oskrbljenost ocenjuje v oceni nasprotnika. Da bi opredelili naloge za izvidovanje, je treba oceniti:
- katere informacije poveljnik še potrebuje za oblikovanje odločitve
- zmogljivosti čete-voda za izvidovanje
- vpliv nasprotnika na naše izvidovanje
- vpliv prostora na naše izvidovanje
- do kdaj poveljnik potrebuje informacije
- način sporočanja informacij.
Protiobveščevalna zaščita bojevanja
Protiobveščevalna zaščita zajema ukrepe, aktivnosti in postopke varnosti in samozaščite, ki jih izvajajo vse enote in posamezniki, da bi se zaščitili pred obveščevalno, diverzantsko, teroristično, psihološkopropagandno in drugimi oblikami nasprotnikovih aktivnosti. Aktivnosti in postopki protiobveščevalne zaščite in samozaščite izhajajo iz izvajanja ukrepov protiobveščevalne zaščite in samozaščite, ki so:
- fizično in tehnično zavarovanje
- razvijanje in krepitev zavesti, samoiniciative in odgovornosti
- zaščita tajnosti podatkov in namer
- preprečevanje dezinformacij in vplivov nasprotnikovega psihološkopropa-
gandnega delovanja
- moralno, varnostno in zaščitno usposabljanje
- informiranje o situaciji in nasprotniku
- ocena protiobveščevalne zaščite.
Z oceno protiobveščevalne zaščite pri sprejemu odločitve je treba oceniti:
- zavarovanje enote
- možnost odtujevanja podatkov in namer: namerno (z izdajo)
nenamerno (prek zvez, z zajetjem naših pripadnikov, z določenimi
aktivnostmi, ki nasprotnika opozarjajo na naše namere)
- možnost nasprotnikovih subverzivnih (diverzantsko-terorističnih) akcij
- disciplino in bojno moralo enote
- nasprotnikovo propagando in njen vpliv na našo enoto
- protiobveščevalno in varnostno situacijo na prostoru, kjer je enota
- dodatne ukrepe za varnostno zaščito.
Inženirska zaščita bojevanja
Inženirska zaščita vsebuje aktivnosti, ki obsegajo:
- oviranje
- rušenje
- utrjevanje
- oskrbo premika in manevra.
Četa-vod jih izvaja, da bi bile ustvarjene čim boljše razmere za delovanje in zaščito lastnih sil in da bi bilo nasprotnikovo delovanje čim bolj otežano.
Oviranje je ena od osnovnih aktivnosti, predvsem v obrambi, ki se izvaja v vseh bojnih razmerah. Še zlasti je pomembno v protipehotnem, protioklepnem in protidesantnem boju. Z njim se nasprotniku:
- upočasnjuje in omejuje tempo napredovanja
- otežuje in kanalizira delovanje
- otežuje premik
- nasprotnika se zaustavlja
- nasprotnika se nastavlja ognju naših sil.
Oviranje vsebuje:
- ojačitev naravnih ovir
- izdelavo minskoeksplozivnih ovir
- izdelavo fortifikacijskih ovir.
Najbolj zanesljivo oviranje je kombinacija več vrst ovir, ki so branjene z ognjem. Oviranje mora biti povsem usklajeno z ognjenim sistemom in mora omogočiti nemoten manever lastnih sil. Pri izdelavi minskoeksplozivnih ovir mora biti izdelan zapisnik za vsako oviro posebej.
Rušenja četa-vod praviloma ne izvaja. Izvajajo pa ga specialisti (pionirji in minerji). Z njim se naredijo najrazličnejše ovire na zemljišču, ki onemogočajo nasprotnikovo delovanje.
Z utrjevanjem želimo doseči čim boljše pogoje za bojevanje in zaščito lastnih sil. Dolžni so ga izvajati vsi posamezniki brez posebnega ukaza nadrejenega v vseh bojnih razmerah, in sicer v času, ki je predviden za utrjevanje, in v času, ko niso na konkretnih dolžnostih. V četi-vodu se praviloma izdelujejo objekti poljskega tipa po naslednjem vrstnem redu:
- opazovalnice
- objekti za ognjeno delovanje in zaklonilniki za moštvo
- objekti za prikrit premik (rovi, prehodnice)
- zaklonišča lahkega tipa
- bunkerji.
Utrjevanje se izvaja po fazah. Vsaka faza omogoča ognjeno delovanje in nudi določeno stopnjo zaščite. Vedno je treba uporabiti naravne značilnosti zemljišča in jih prilagajati za zaščito ljudi. Pri tem je posebej poudarjeno maskiranje.
Oskrba premika in manevra obsega premagovanje raznovrstnih naravnih in umetnih ovir.
Četa-vod premaguje vodne ovire z bredenjem in s pomočjo raznih priročnih sredstev.
Četa-vod sproti popravlja poti, po katerih se premika, in z njih odstranjuje ovire. Motorizirana četa-vod pripravlja vnaprej poti za svoj premik in zato izviduje možne poti za premik in formira premične skupine za popravljanje poti. Če je treba, četa-vod manjše odseke poti tudi izdela (na primer za potrebe četne oskrbovalne postaje).
Če je mogoče, četa-vod umetne ovire obide ali skoznje izdela prehode in jih na ta način premaga. Prehode v lastnih ovirah puščamo že pri sami izdelavi. Prehodi v nasprotnikovih ovirah pred prvo obrambno črto se izdelujejo do začetka ognjene priprave napada, izjemoma pa tudi med njenim izvajanjem. Prehodi v nasprotnikovih ovirah po globini se izdelujejo med napadom. Za to nalogo se v četi-vodu določijo skupine za razčiščevanje. Prehode v ovirah četa-vod praviloma izdeluje sama s formacijskimi in priročnimi sredstvi.
Pri oceni inženirske oskrbljenosti poveljnik čete upošteva:
- čas, v katerem lahko izvede inženirsko oskrbljenost
- naravne značilnosti prostora in objektov na njem glede na inženirsko oskrbo
- že izdelane inženirske objekte
- zmogljivosti čete za izvajanje inženirske oskrbljenosti
- možen vpliv nasprotnika na izvajanje inženirske oskrbljenosti
- možen vpliv inženirske oskrbljenosti na nasprotnikovo delovanje
- možnosti sil, ki bi četi pomagale pri izvajanju inženirske oskrbljenosti.
Na osnovi te ocene poveljnik čete v svojem povelju v nalogah podrejenim ali v posebni točki o inženirski oskrbljenosti precizira čas, kraj, prednost pri inženirski ureditvi prostora, na kakšen način bo le-ta urejen, ter sile, ki bodo inženirsko ureditev izvajale.
Maskiranje
Maskiranje izvajamo za zakrivanje lastnih sil in naših namer ter za zaslepljevanje nasprotnika. Četa-vod maskira:
- objekte in moštvo
- premik
- lastne namere
- namere drugih enot.
Pri maskiranju moramo poznati nasprotnikove zmogljivosti izvidovanja in opazovanja. Za maskiranje se uporabljajo naravne lastnosti zemljišča, predvsem njegova razgibanost (votline, jame, ozke doline) in poraščenost, vremenske razmere (noč, neurje, megla) ter kot dopolnilo temu še formacijska in priročna sredstva. Dosledno izvajanje maskirne discipline je najpomebnejši pogoj za uspešno maskiranje.
Pri oceni maskiranja poveljnik čete upošteva:
- naravne značilnosti prostora in objektov na njem, ki se lahko uporabijo za
maskiranje
- že izdelane maske in izvedeno maskiranje
- možnosti čete za izvajanje maskiranja
- možen vpliv maskiranja na nasprotnikovo delovanje
- možnosti nasprotnika za opazovanje (odkrivanje mask).
Na osnovi te ocene poveljnik čete v svojem povelju, v nalogah podrejenim ali v posebni točki o maskiranju precizira čas, kraj, prednost in način maskiranja.
Protijedrsko-kemično-biološka oskrbljenost bojevanja
Protijedrsko-kemično-biološka oskrbljenost je v četi-vodu organizirana neprekinjeno, praviloma v obliki protijedrsko-kemično-biološke zaščite. Protijedrsko-kemično-biološko zaščito organiziramo in izvajamo v vseh razmerah, da bi pravočasno odkrili jedrsko-kemično-biološke nevarnost in poskrbeli za zaščito enote, odstranili posledice jedrsko-kemično-biološkega delovanja ter ustvarili možnosti za izvedbo naloge, tudi če bi nasprotnik uporabil jedrsko-kemično-biološko orožje. V četi se v okviru protijedrsko-kemično-biološke zaščite organizirajo in izvajajo naslednji ukrepi protijedrsko-kemično-biološke zaščite:
- opazovanje radioloških in kemičnih napadov
- radiološko-kemično izvidovanje področij razporeditve in gibanja
- obveščanje podrejenih in sosedov o jedrsko-kemično-biološki nevarnosti
- izvajanje kontrolno-zaščitne službe na smereh gibanja in na
kontaminiranih področjih (označevanje)
- zaščita pred delovanjem jedrsko-kemično-biološkega orožja
- dozimetrična kontrola
- odstranjevanje in zmanjševanje posledic jedrsko-kemično-bioloških
delovanj (gašenje požarov, odstranjevanje ovir, pomoč poškodovanim,
triaža, dekontaminacija).
Opazovanje radioloških in kemičnih napadov izvajajo vsi opazovalci in poveljniki.
Jedrsko-kemično-biološko izvidovanje organizira poveljnik čete s pomočjo izvidnika radiološko-kemično-biološke obrambe.
Obveščanje podrejenih in sosedov o jedrsko-kemično-biološki nevarnosti izvajajo vsi poveljniki po najhitrejši zvezi , v ogroženi enoti pa z alarmom.
Izvajanje kontrolno-zaščitne službe (označevanje) organizira poveljnik čete.
Zaščito pred jedrsko-kemično-biološkim delovanjem izvaja vsak posameznik in vse enote. Vanjo sodijo naslednja opravila:
- uporaba sredstev za osebno in kolektivno zaščito
- pravočasna inženirska ureditev zemljišča in objektov za zaščito ter
vkopavanje materialno-tehničnih sredstev in opreme
- zaščita hrane in vode
- uporaba zaščitnih značilnosti zemljišča in ugodnih objektov
- umik s kontaminiranih področij.
Dozimetrično kontrolo organizira poveljnik čete, izvaja pa jo izvidnik jedrsko-kemično- biološke obrambe.
Odstranjevanje in zmanjševanje posledic jedrsko-kemično-bioloških delovanj izvaja vsak posameznik, če ni neposredno že kako ogrožen. Poveljnik čete-voda organizira odstranjevanje in zmanjševanje posledic jedrsko-kemično-bioloških delovanj takoj ko je prekinjen bojni stik z nasprotnikom. Pri odstranjevanju in zmanjševanju posledic jedrsko-kemično-bioloških delovanj sodeluje vsa enota, razen zavarovanja.
Dekontaminacija je lahko osebna, skupinska in na dekontaminacijski postaji. Osebna dekontaminacija se izvaja takoj ali najkasneje v petnajstih (15) minutah po kemičnem napadu. Izvajajo jo vsi posamezniki, ki so kontaminirani (posamezniki, ki so bili na področju kemičnega napada) z osebnim priborom za dekontaminacijo ali s priročnimi sredstvi. Po končani osebni dekontaminaciji se začne dekontaminacija sosedov, ki se sami ne morejo dekontaminirati. Skupinsko dekontaminacijo izvajajo posadke s pribori za dekontaminacijo in priročnimi sredstvi po končani osebni dekontaminaciji. Po osebni in skupinski dekontaminaciji se začne dekontaminacija zemljišča in objektov, na katerih so položaji enot, ter poti za premikanje enot.
Takoj, ko bojne razmere dopuščajo, poveljnik čete organizira končno dekontaminacijo na dekontaminacijskih postajah.
Ko poveljnik čete sprejema odločitev, upošteva pri oceni jedrsko-kemično-biološke nevarnosti naslednje elemente:
- možnost in čas uporabe jedrsko-kemično-biološkega orožja
- zaščitne lastnosti zemljišča in objektov
- možnost in smer hitrega umika s področja delovanja
- možnosti popolne dekontaminacije
- možnosti nadaljnjega boja po končanem jedrsko-kemično-biološkem delovanju.
Na osnovi ocene jedrsko-kemično-biološke nevarnosti poveljnik čete v svojem povelju precizira naloge jedrsko-kemično-biološke zaščite, v nalogah podrejenim ali v posebni točki o jedrsko-kemično-biološki oskrbljenosti.
Logistična oskrbljenost
Logistična oskrbljenost je zbir ukrepov, aktivnosti in del, s katerimi ustvarjamo najboljše materialne, zdravstvene in prehrambene pogoje za bojevanje in preživetje ljudi. Logistična oskrbljenost v četi-vodu vsebuje:
- tehnično oskrbljenost
- intendantsko oskrbljenost
- sanitetno oskrbljenost
- veterinarsko oskrbljenost (v enoti, kjer imajo živali)
- prometno oskrbljenost (v motorizirani četi-vodu)
- protipožarno zaščito.
Logistično oskrbljenost v četi organizira poveljnik čete s poveljem ali z ukazom, izvaja pa jo četni starešina s poveljniškim oddelkom.
Poveljnik voda na podlagi svoje odločitve organizira in izvaja logistično oskrbljenost v vodu s pomočjo poveljnikov oddelkov, bolničarja in prinašalcev streliva in opreme (z oddelčnimi oskrbovalci).
Tehnična oskrbljenost vsebuje popolnitev in vzdrževanje materialno-tehničnih sredstev.
Četa se popolnjuje s strelivom, minskoeksplozivnimi sredstvi, raketami, pogonskimi sredstvi, elektroenergetskimi viri, rezervnimi deli, porabnim materialom in formacijskimi materialno-tehničnimi sredstvi.
Popravljanje materialno-tehničnih sredstev se izvaja v višji enoti.
Za osnovno vzdrževanje materialno-tehničnih sredstev, ki obsega dnevne preglede, odpravljanje manjših napak in čiščenje, so odgovorni poveljniki osnovnih enot in uporabniki. Da v težjih vremenskih razmerah ne bi prišlo do poškodb sredstev, je treba upoštevati režim dela in eksploatacijo materialno-tehničnih sredstev in se lotevati dodatnih ukrepov, kot so: zamenjava olja in hladilne tekočine, ogrevanje ipd.
Intendantska oskrbljenost se organizira in izvaja, da bi bila enota pravočasno oskrbovana s:
- hrano
- vodo
- intendantsko opremo.
Nabava hrane in intendantske opreme se izvaja iz logističnih (intendantskih) enot višje enote ali pri izvajalcih civilne obrambe. Nabava vode se izvaja iz lokalnih virov (vodovoda, naravnih izvirov, vodnjakov). Četa-vod je dolžna urejati vodne vire na področju, na katerem je razporejena. Na vsakega vojaka je treba dnevno zagotoviti najmanj dva (2) litra higiensko neoporečne vode. Iz lokalnih virov se lahko nabavljajo tudi sredstva za počivanje, kot na primer: stelja, podlago, slamo, razne kritine, strešni material, ipd.
Prehranjevanje ljudi se praviloma izvaja s kuhano hrano, lahko pa tudi s suhimi obroki. Odvisno od situacije, se hrana pripravlja v zaledni postaji višje enote ali v četni oskrbovalnici. Deli se praviloma v četni oskrbovalnici, med bojem tudi po položajih. Vojakom dnevno pripadajo trije obroki hrane. Ko bojne razmere ne omogočajo normalne prehrane, lahko na dan razdelimo samo dva obroka hrane. Vsak vojak mora pri sebi imeti rezervni suhi obrok hrane.
Za nastanitev je odgovoren poveljnik čete. Če je le možno, se nastanitev čete-voda organizira v zidanih objektih. Če teh ni, je treba prilagoditi naravne objekte, zaklonilnike ali pa postaviti šotore in bivake. Posebno pozornost je treba posvetiti zbiranju materiala za ležišča (slamo, seno itd.) in kuriva, pa tudi kurjenju. V motoriziranih enotah se nastanitev lahko delno organizira tudi v vozilih. Poveljnik čete mora vedno poskrbeti za čim boljšo namestitev moštva.
Sanitetna oskrbljenost je nujna za zavarovanji zdravja, preskrbovanje ranjenih in obolelih ter za zagotovitev zdravstvenih pogojev za boj, življenje in delo. Sanitetna oskrbljenost vsebuje:
- splošne ukrepe preventivno-medicinske zaščite
- oskrbo ranjenih in obolelih
- preskrbo sanitetnega materiala.
Sanitetno oskrbljenost organizira poveljnik čete-voda, izvajajo pa jo bolničarji in četni starešina.
Splošni ukrepi preventivno-medicinske zaščite so:
- osnovni ukrepi osebne higiene in namestitve
- higienski režim pri uporabi vode in hrane
- odstranjevanje odpadkov
- delna radiološko-kemično-biološka dekontaminacija
- higienska sanacija področja delovanja.
Oskrbovanje ranjenih in obolelih vsebuje:
- nudenje prve pomoči
- triažo (razvrščanje ranjenih in obolelih glede na vrsto in težavnost ran in
bolezni)
- evakuacijo.
Prva pomoč se ranjencu nudi takoj z osebno sanitetno opremo. Bolničarji nudijo prvo pomoč najprej težje ranjenim in obolelim. Oseba, ki nudi prvo pomoč, je dolžna najprej ranjenca zaščititi pred nasprotnikovim delovanjem (potegne ga v zaklon). Ranjenci, ki ne morejo nadaljevati boja, se evakuirajo v četno zbirališče ranjencev, kjer se izvede triaža.
S triažo se določi vrstni red ranjencev za evakuacijo glede na stopnjo njihovih poškodb. Seveda je treba vse ranjene in obolele čim prej evakuirati v sanitetne postaje višje enote.
Evakuacijo praviloma izvajajo sanitetne enote. Če sanitetne enote ne zmorejo same evakuirati ranjencev, poveljnik čete določi nosače ranjencev ali vozila in tudi sam pomaga pri evakuaciji.
Preskrba s sanitetnim materialom se izvaja v pripravi za določeno nalogo. Popolnjevanje se izvaja iz sanitetne enote.
Veterinarska oskrbljenost vsebuje zaščito zdravja in delovne sposobnosti živali, oskrbovanje poškodovanih in obolelih živali ter popolnitev z veterinarskim materialom.
V veterinarski oskrbljenosti se četa-vod za reševanje vsakršnih problemov opira na višjo enoto.
Zaščita zdravja in delovne sposobnosti živali se v četi-vodu izvaja z zagotovitvijo splošnih profilaktičnih ukrepov, kot so pravilna namestitev, krmljenje, uporaba in nega živali ter njihova zaščita pred poškodbami ter radiološko-kemično-biološka zaščita. Te ukrepe organizira četni starešina in poveljniki osnovnih enot, izvajajo pa jih vodniki živali.
Poškodovane in obolele živali se evakuira v veterinarsko postajo višje enote. Evakuacijo izvajajo veterinarske enote.
Popolnitev z veterinarsko opremo se izvaja redno in praviloma pred izvedbo nalog.
Prometno oskrbljenost organizira nadrejeno poveljstvo. Poveljnik čete-voda na osnovi ukaza nadrejenega organizira promet z ukazom za premik. Prednost imajo vozila nadrejenega, kurirska vozila, vozila izvidniških in prometnih organov, vojšake policije, protipožarna in sanitetna vozila.
Protipožarna zaščita vsebuje preventivne ukrepe in postopke za preprečitev požara, zmanjševanje njegovih učinkov in za odpravljanje njegovih posledic. Za organizacijo protipožarne zaščite je odgovoren poveljnik čete-voda, za njeno izvajanje pa vsi poveljniki v četi-vodu. Protipožarna zaščita se izvaja s:
- protipožarno disciplino
- umikanjem vnetljivih snovih
- urejanjem zaščitnih pasov
- zakopavanjem lahko vnetljivih in eksplozivnih sredstev
- uporabo naravnih zaklonilnikov
- organiziranim angažiranjem ljudi, opreme in sredstev za gašenje požarov.
Začetne požare gasijo vse enote na svojih območjih z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Pri gašenju požara lahko nadrejeni uporabi tudi enote z drugih območij. Če se požar ne more pogasiti, se ljudje in oprema evakuirajo in se na ugodnem zemljišču požar počaka in ustavi. Opazovanje in obveščanje o požarih izvajajo vsi opazovalci in izvidniki.
Logistična oskrbljenost v četi se izvaja z naslednjimi aktivnostimi:
- planiranjem in načrtovanjem
- popolnjevanjem (nabavo)
- kuhanjem hrane
- manjšimi popravili
- distribucijo (delitvijo)
- evakuacijo.
Oskrba čete-voda se izvaja iz logističnih postaj višje enote ali civilne obrambe. Materialna sredstva, strelivo in oprema za popolnitev se načrtujejo na osnovi dnevne porabe, norm in kriterijev pripadanja in odločitve nadrejenega. Popolnjevanje čete se izvaja z dostavo iz logističnih postaj. Dostavo izvajajo logistične enote višje enote ali civilne obrambe po načrtu nadrejenega. Logistične enote, ki izvajajo dostavo v nasprotno smer, odvažajo embalažo, zaplenjena in pokvarjena materialno-tehnična sredstva ter izvajajo evakuacijo obolelih in ranjenih. Dostavo in odvoz v četi evakuacijo izvajajo prinašalci streliva in opreme (oddelčni oskrbovalci), ki hkrati tudi pomagajo pri delu v četni oskrbovalni postaji. Evakucijo obolelih in ranjenih izvajajo nosači ranjencev in bolničarji.
Poveljnik čete-voda pri oceni sitaucije ocenjuje tudi logistično oskrbljenost in pri tem upošteva:
- čas za izvedbo logistične oskrbljenosti
- popolnjenost enote glede logistične oskrbljenosti
- način in čas popolnjevanja enote glede logistične oskrbljenosti
- potrebno strelivo, hrano in ostala sredstva za izvajanje naloge
- vpliv nasprotnika na izvajanje logistične oskrbljenosti
- vpliv logistične oskrbljenosti na bojevanje
- zemljišče za razmestitev logističnih organov
- zmogljivosti logističnih organov
- zmogljivosti logističnih organov, ki lahko pomagajo pri logistični oskrbljenosti čete.
Na osnovi te ocene poveljnik čete s svojim poveljem ali v posebnem ukazu precizira nalogo za logistično oskrbljenosti.
Vsak vojak mora pri sebi stalno imeti en bojni komplet streliva, za izvedbo naloge pa dobi še dodatno strelivo.
Poveljnik čete lahko za delo v četni oskrbovalnici z dnevnim poveljem določi dežurni oddelek.
Zavarovanje
Zavarovanje vsebuje postopke in aktivnosti, s katerimi zavarujemo enoto pred presenečenjem in ji omogočimo organizirano bojevanje. Ločimo posredno in neposredno zavarovanje.
Četa postavlja posredno zavarovanje:
- v boju kot bojno zavarovanje
- v premiku kot zavarovanje premika
- na počitku kot predstražno zavarovanje.
V četi se bojno zavarovanje razporeja na 500 do 1000 m pred sprednjo črto bojevanja. Ko se četa samostojno bojuje, vedno postavlja svoje bojno zavarovanje, ko pa se bojuje v sestavi višje enote, pa ga postavlja po nalogi nadrejenega. Četa postavlja bojno zavarovanje moči do voda, ki ga podpira z minometi z začasnih položajev. Naloge bojnega zavarovanja so:
- preprečitev, da nas nasprotnik ne bi presenetil
- vzpostavitev stika z nasprotnikom
- zavarovanje čete
- prikrivanje namere glavnih sil
- glavnim silam omogočiti pripravo in izvedbo naloge
- prisiliti nasprotnika, da predčasno stopi v boj, in ga utrujati
- zbiranje podatkov o nasprotniku
- usmerjanje nasprotnika po želji nadrejenega.
Četa lahko izvaja bojno zavarovanje za potrebe višje enote (v vlogi sprednjega odreda).
Bojno zavarovanje se izvaja z:
- zasedami
- opozorilnicami
- opazovalnicami
- patruljami.
8.1.2. Zavarovanje premika se izvaja pri vsakem premiku vsake enote. Četa-vod se zavaruje s:
- čelnim zavarovanjem
- bočnim zavarovanjem
- začelnim zavarovanjem.
Zavarovanje se izvaja s patruljami in zasedami. Naloge zavarovanja premika so:
- odkrivanje nasprotnika (zased)
- preprečevanje udara po glavnih silah
- glavnim silam omogočanje organizacije bojevanja
- preprečevanje preganjanja
- zagotoviti ločitev od nasprotnika.
Četa-vod lahko izvaja zavarovanje premika višje enote.
Počitek se vedno zavaruje s predstražnim zavarovanjem. Predstražno zavarovanje se razporeja v smer najverjetnejšega prihoda nasprotnika. Predstražno zavarovanje se izvaja z:
- zasedami
- opozorilnicami
- podvojenimi stražarji
- patruljami.
Naloge predstražnega zavarovanja so, da omogoči glavnim silam organizacijo bojevanja in odbijanje nasprotnikovih manjših sil, hkrati pa preprečimo, da nas bi nasprotnik presenetil.
Neposredno zavarovanje izvajajo vse enote v vseh razmerah. Četa-vod se vedno zavaruje z neposrednim zavarovanjem, ki je kombinacija tehničnega in fizičnega zavarovnja.
Tehnično zavarovanje se izvaja s:
- protipehotnimi poteznimi minami
- protipehotnimi minami usmerjenega delovanja
- pastmi
- alarmnimi napravami (infrardečimi napravami, geofoni, priročnimi sredstvi).
Fizično zavarovanje se izvaja s:
- stražarji
- patruljami
- dežurnimi
- požarnimi.
Enota, ki samostojno postavlja neposredno zavarovanje, ga postavlja v krogu 360 stopinj okrog sebe. Neposredno zavarovanje se postavlja do 400 m od položajev enot (na sprednji meji glavnega zapornega ognja) in se podpira neposredno s položajev, kjer je enota, vendar takoj po sprejemu boja se začne izmikati na položaje enote. Posebno pozornost je treba posvetiti razporejanju tehničnih sredstev in prehodom, skozi katere se fizično zavarovanje lahko premika in izmika.
Če bi bil vsak vojak v enoti opremljen z eno protipehotno potezno mino, bi se z njimi vsaka enota lahko skoraj vedno zavarovala v krogu 360 stopinj.
Naloge neposrednega zavarovanja so preprečevanje direktnega napada na enoto in omogočanje pravočasnega (hitrega) sprejema boja.
Vsaka enota praviloma izvaja neposredno zavarovanje sama. Četa-vod lahko izvaja tudi neposredno zavarovanje višje enote, poveljniškega mesta, centra zvez ali pomembnih objektov.
_________________
Dulce et decorum est pro patria mori! |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
smartDark Style by Smartor
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group
|
